nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
[582] Sv. Hieronim (Hyeronimus, okoli 347‐420), latinski cerkveni oče, avtor zelo pomembne Kronike (Chronica), prevajalec Svetega pisma v latinščino (njegov prevod z naslovom Vulgata je temeljni prevod Svetega pisma v latinski jezik) in pomembnega Evzebijevega kronološkega spisa Kronološke preglednice (Khronikoí kánones), ki ga je tudi sam dopolnil.
[583] Na napisih iz Patavija se večkrat omenja družina Livijev, vendar se teh napisov ne da neposredno povezati s Titom Livijem; vsekakor ni nobenih razlogov za dvom v Hieronimov podatek, ne glede letnice Livijevega rojstva oz. smrti ne glede kraja bivanja; o slednjem priča tudi ocena Azinija Poliona, ki jo ohranja Kvintiljan, da se Livij ni mogel iznebiti svojega patavinskega naglasa (gl. spodaj).
[584] Dejstvo, da je Livij vedno ostajal blizu cesarskega kroga ‐ med drugim naj bi celo spodbujal mladega Klavdija k študiju zgodovine (prihodnji
cesar je kasneje res postal precej plodovit zgodovinopisec, ki je med drugim napisal zgodovino Oktavijanove vladavine ter zgodovino Etrurije in Kartagine) ‐ je brez dvoma dokaz, da njegovo morebitno konzervativno politično prepričanje nikoli ni preraslo meja intimnega nazora.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani