nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
In tako, après Orwell, teksti najdejo afinitete in stalne postaje, ki so same po sebi arbitrarne, a se nanašajo na trajnejše potrebe skupin in razredov: živimo v družbenem sistemu ‐ ne v družbenem neredu. To je zapleteno področje, a bistveno za premislek, ob tem bi lahko omenili teoretike, kot so Scholes, Eagleton, Fish in Bennett, ki v svojih tekstih razpravljajo, kako lahko to deluje.[1129] Lahko bi tudi razmislili o tem, kako je ta situacija, ki nas nekako bega ‐ tavajočemu tekstu se logično ni treba umestiti, a se v praksi vseeno nekako umesti ‐, povezana z interpretativno tesnobo, ki pogosto muči študentke in študente. Tesnoba je v tem: če rečemo, da je zgodovina to, kar delajo zgodovinarji; da jo delajo na podlagi šibkega dokaznega gradiva; da je zgodovina neogibno interpretativna, da za vsak argument obstaja najmanj pol ducata razlag in da je zgodovina zatorej relativna, potem bi lahko tudi pomislili, zakaj se sploh trudimo, če je vse zgolj
interpretacija, nihče pa ne ve nič zagotovo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani