nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Grška zgodovina je zastavljena kot nadaljevanje Tukididovega dela Peloponeška vojna, to je jasno že v uvodu, ki je brez dvoma eden najnenavadnejših v antični literaturi: »Kmalu zatem, le nekaj dni kasneje, je Timóhar izplul iz Aten z manjšim številom ladij; in zopet so se spopadli na morju Lakedajmonci in Atenci ...« Uvodne besede torej predstavljajo jasno konjunkturo s prav tako ostrim koncem Tukididove Peloponeške vojne, ki sicer ni povsem natančna.[130] Jasno pa je, da Ksenofont nadaljuje Tukididovo pripoved le, kar zadeva snov ‐dogodke opisuje selektivno, precej neprizadeto in urejeno, z neprikrito simpatijo do Špartancev, vendar korektno;[131] interpretacije se vzdrži, nima enako ostrega vpogleda v zgodovino kot Tukidid, vendar to tudi ni njegov namen.
Delo, ki obsega sedem knjig (fizična delitev ni Ksenofontova), opisuje dogodke od približno leta 410 pr. Kr. (bitka pri Kiziku) do bitke pri Mantineji leta
362.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani