nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Če bi »to, tisto« predstavljali kot sintaktični model zgodovine, bi se po njegovem mnenju vrnili k temu, kar naj bi bil način predstavljanja predzgodovinske kronike (ali, še huje, analističnemu načinu predstavljanja), ali podpirali katastrofalne, nerazložljive pretvorbe apokaliptičnih mislecev, ki jih v določeni meri najdemo tudi v zgodnjih Foucaultevih delih. Skratka, podobno kot večina vodilnih teoretikov zgodovinopisja tudi on ugotavlja, da je izjemno težko postaviti mejo med intuitivno kontinuiteto resničnosti in nepojenjajočo močjo pripovedi, da naredi stvari kontinuirane. Oziroma, da ni nobena pripoved kontinuirana sama od sebe, temveč ji kontinuiteto podelimo podobno, kot jo podelimo vsem drugim praviloma nepovezanim stvarem v svetu nepovezanih stvari.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani