nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Vendar pa je naše razumevanje pomena tega »vedno že« "tekstualiziranega" značaja zgodovinskih podatkov, njegovega neizogibnega posredovanega ("mediziranega") stanja, kot ga oblikuje jezik, v veliki meri odvisno od tega, kateri koncept posredovanja (medizacije) sprejmemo, in, kar je logično, od našega dojemanja jezika. Obstaja več modelov posredovanja (medizacije), prav tako pa obstajajo tudi različni načini razumevanja jezika: moderna, postmodernistična performativna ideja o jeziku kot snovalcu sveta, ki je tako že po naravi samorefleksiven; ali instrumentalistični ali konstativni pogled na jezik, po katerem jezik opisuje in razlaga pa tudi »izumlja« resničnost ter v tem smislu predstavlja »instrument posredovanja (medizacije) med človekovo zavestjo in svetom, ki ga ta zavzema«.[1087] To drugo razumevanje jezika se običajno uporablja v znanstvenem diskurzu ali v disciplinah, ki se ukvarjajo s pridobivanjem podatkov o svetu in ne z grajenjem družbenega pomena.
Ena od lastnosti »jezikovnega obrata« v humanistiki je zamenjava klasičnega pojma posredovanja (medizacije) z modernim in spodkopavanje naše vere v instrumentalno sposobnost jezika, da posreduje podatke o svetu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani