nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar: O žalosti niti besede, poved v sobesedilu:
Pričevanje vojaka Prestorja je namreč eden redkih primerov sprotnih in svetovnonazorsko nekontaminiranih razmišljanj * najbolj tragične epizode v človeški zgodovini pred nastopom fašizma.* Ko govorimo o kontaminiranosti besedila, ne govorimo o ideološkosti določenega teksta, temveč o ne(samo)kritičnih pričevanjih, ki - polni neživljenjskega ponavljanja domoljubnih gesel in pogovornih fraz - v bistvu zakrivajo pravo refleksijo doživetega. Tipično besedilo te vrste predstavlja pred kratkim natisnjen dnevnik škotskega oficirja Lionela Sothebyja (Lionel Sotheby's Great War. Diaries and Letters from the Western Front, uredil Donald C. Richter, Ohio University Press, Athens 1997). Problematičen pa ni sam izbor, ki predvideva, da so globokoumnejše refleksivnosti sposobni predvsem izobraženi oficirji, temveč je vprašljiva tudi odločitev za natis teksta, katerega avtor se v vsaki emocionalni situaciji skrije za običajnimi konverzacijskimi figurami. Čeprav gre
za pripoved »zadržanega« ali »hladnega Angleža«, bralec ne more spregledati dejstva, da fraze o plemenitih zaveznikih, med katerimi so najbolj požrtvovalni prav »Tommyji«, zagrizenih Nemcih, groznih judih, nestanovitnih, nezanesljivih črncih (»blacks«) in Indijcih ter neotesanih privržencih nižjih razredov zgolj reproducirajo običajno prazno govorico o pogumu in siceršnjih vrednotah ... Obenem reproducirajo tudi tradicionalno podobo časa med letoma 1914 in 1918, ki prekriva bistveni del emocionalne zgodovine prve svetovne vojne.
Kot tak omogoča oboje: prikaz razkoraka med nesmiselnostjo takratne politike in neracionalnostjo vojaških strategij na eni ter vsakodnevnimi strahovi malih ljudi na drugi strani.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani