nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar: O žalosti niti besede, poved v sobesedilu:
Redki primeri, kot npr. življenjska zgodba polkovnice srbske vojske Flore Sandes, ki se je iz bolniške sestre prebila do visokega čina aktivne vojakinje, samo potrjujejo pravilo. Flora Sandes je najprej kot bolničarka zdravila tifusarje v Valjevu nato pa se navadna rekrutinja skupaj z »Železnim regimentom« umikala vse do albanske obale Jadranskega morja. Od tu so jo prepeljali na Krf, kjer je znova skrbela za ranjence. Po nekajmesečnem oddihu v domačem Sufolku se je vrnila na Balkan, in sicer v Makedonijo, kjer se je z bivšimi soborci borila vse do trenutka, ko jo je hudo ranil šrapnel granate. Samo po zaslugi izjemne požrtvovalnosti tovarišev je pravočasno prispela do prevezovališča, kjer so jo za silo oskrbeli. Po zahtevnejšo zdravniško oskrbo in vrsto operativnih posegov je morala v Anglijo, od koder se je preko Francije, kjer je predavala o balkanskih razmerah, znova vrnila v Srbijo in kasneje kot prva ženska napredovala vse do čina majorpolkovnika. V
Srbiji je ostala vse do zadnjih dni druge svetovne vojne, ko je po smrti moža, ruskega oficirja, državo dokončno zapustila. Zadnjih deset let je preživela v Sufolku. Kot vojakinja je bila podobno kot njeni soborci oborožena z revolverjem in karabinko. Čas za okrevanja po operacijah pa je porabila predvsem za zbiranje pomoči. Nabrala je več deset ton najnujnejših medicinskih potrebščin.
Aktivna vloga žensk je bila še vedno omejena na ozki okvir lepih umetnosti, najpogosteje pesništva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani