nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar: O žalosti niti besede, poved v sobesedilu:
Kako se že veselim Tvoje družbe!«* Vse to je zapisal človek, ki je na drugem mestu izjavil, da žensk v splošnem ne ceni visoko. Priznava sicer, da sam z njimi ni »imel mnogo posla, a imel [je] dovolj prilike, da je malo spoznal na žensko dušo«, ki pa mu ni »ravno imponirala.« Drugače je bilo seveda z njegovo »drago«, ki je imela »napake: [...] veliko razburjenost, razburljivost in trmo«, vendar »poleg teh še toliko lepih vrlin, da od daleč odvagajo vse slabosti in pomanjkljivosti« (sic). Glej Franc Rueh, Moj dnevnik 1915-1918, Slovenska matica, Ljubljana 1999, str. 64. Citati v tekstu so na straneh 86, 105 in 183.
Skratka ženske so v tem času še vedno zelo redko nastopale kot akterke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani