nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar: O žalosti niti besede, poved v sobesedilu:
Že omenjeni Prelesnik je priznal, da »tistega gorja, [...] grozot [...] in pa trpljenja, jaz ne znam tako opisati, da bi vsaj približno se moglo predstavljati, kako je bilo«, obenem pa podvomil, da bi kateri koli »pisatelj [mogel] popisati to, da bi človek občutil, kake grozote so se godile.«
Njegovemu premišljevanju je kasneje pritrdil eden najbolj poklicanih, in sicer Ernest Hemingway, ki je svojo izkušnjo na soški fronti zavil v fikcijsko pripoved, v kateri je bombardiranje primerja z ogromno pečjo, belim in rdečim grmenjem ter silnim vetrom, svojemu zgražanju nad obscenostjo pojmov, kot so slava, pogum in čast, pa dodal, »da bi morali že prvi dan vojne pobiti vse tiste ljudi, ki se hočejo z vojno okoristiti in jo pomagajo povzročiti.« Na koncu se je celo sam ponudil, da z veseljem prevzame »nase odgovornost za tak pokol« in se zavezal, »da bi svojo dolžnost opravil z vso možno človečnostjo in natančnostjo in da bi bila trupla pobitih pokopana
kar se da dostojno.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani