nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar: O žalosti niti besede, poved v sobesedilu:
V vseh opisih, tako tistih, ki so jih zapisali aktualni in bodoči voditelji in diktatorji, kot tudi v spominih navadnih vojakov, se omenjeni metaforiki (včasih celo kot opravičilo) pridružuje pojasnilo, da tega, kar so preživeli, ni mogoče spraviti v besede. Že omenjeni Prelesnik je priznal, da »tistega gorja, [...] grozot [...] in pa trpljenja, jaz ne znam tako opisati, da bi vsaj približno se moglo predstavljati, kako je bilo«, obenem pa podvomil, da bi kateri koli »pisatelj [mogel] popisati to, da bi človek občutil, kake grozote so se godile.«
Njegovemu premišljevanju je kasneje pritrdil eden najbolj poklicanih, in sicer Ernest Hemingway, ki je svojo izkušnjo na soški fronti zavil v fikcijsko pripoved, v kateri je bombardiranje primerja z ogromno pečjo, belim in rdečim grmenjem ter silnim vetrom, svojemu zgražanju nad obscenostjo pojmov, kot so slava, pogum in čast, pa dodal, »da bi morali že prvi dan vojne pobiti vse tiste ljudi, ki
se hočejo z vojno okoristiti in jo pomagajo povzročiti.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani