nova beseda
iz Slovenije
Marija Stanonik: Teorija slovstvene folklore, poved v sobesedilu:
Jurčič bistrovidno zaznava v prozni (a verjetno ne misli samo nanjo, čeprav se izrecno res zadržuje le pri njej) slovstveni folklori še tisto črto, ki je postala pomemben predmet globinske psihologije, ne da bi je hotel in mogel ustrezno definirati, saj se je veda kot taka šele osamosvajala. V pisateljevih besedah, da je v pravljicah "naslikan obraz in značaj narodov", da "ga poznaš le po vrhu, ako ne pogledaš v najbolj skrito in notranjo stran njegovega življenja", morda kdo vidi romantično potezo njegovega pisateljskega in življenjskega nazora, toda mogoče jih je navezati tudi na študije K. G. Junga, ki v usedlini slovstvene folklore odkriva arhetipe kot strukture kolektivne podzavesti. Toda Mircea Eliade upravičeno dostavlja, da je pri tem primerna previdnost, ker pri pravljici ni neposrednega spontanega ustvarjanja podzavesti, kot npr. v sanjah, saj imamo ob njej opraviti z "literarno formo" kot pri drami in romanu, in da imajo
psihologi kar preveč opraviti le z abstraktnimi shemami ter pri tem premalo upoštevajo zgodovino in razvoj motivov in tém slovstvene folklore.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani