nova beseda
iz Slovenije
Marija Klobčar: Kamničani, Založba ZRC, 1998, poved v sobesedilu:
Čeprav je močnik pred drugo svetovno vojno res veljal za kamniško jed, ki je bila tu in tam tudi na mizi "boljših" Kamničanov, je prehranjevanje z vsemi navadami, ki so ga spremljale, izražalo mnogovrstnost razločevanja med meščani.
Kamnik je bil dovolj majhen, da se je vedelo, kaj kdo jé: vedelo se je, kdo kupuje meso pri kamniških mesarjih in kdo repo pri Glažarju ali zelje pri Fleretu, vedelo se je, kakšen kruh jedo in čigava služkinja "prešlata cel jerbas žemelj, da dobi dve tapravi za gospodarja"; vedelo se je, v katere hiše so hodile okoliške kmetice prodajat maslo in kje masla niso nikoli jedli, manj pa se je vedelo, kje služinčad jé z gospodarjevo družino in kje imajo zanjo drugačen celo kruh. Vendar ta "prosojnost" ni bila edini razlog za to, da se je vsakdo prehranjeval svojemu stanu primerno: tudi prehranjevanje je bilo vpeto med dve vrednoti, med varčnost, ki so jo cenili predvsem nižji sloji, in izražanje družbene veljave,
značilno za "tanarbl nobl kamnško gospodo".
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani