nova beseda
iz Slovenije
Marija Klobčar: Kamničani, Založba ZRC, 1998, poved v sobesedilu:
Bili so namreč tudi primeri skrajne revščine, ko je na primer poleg edinega hranitelja družine zbolela še mati, ki bi "v tabrhih" lahko prislužila otrokom kruha, in je v prošnjo za podporo dala nemočno zapisati: "... in tako ulada silna revšna ...", ko se je človek opredelil kot "Jože Šwab, mestni ubožec" ali ko je v poročilu o umrlem, ki ni zapustil ničesar, razen ponošenih oblek in čevljev, "stalo zapisano", da "je dobival dalj časa ubožno podporo ter bil naposled v tukajšnji siromašnici v občinski oskrbi, tam umrl in bil na občinske stroške pokopan."
Ne le med bogatimi in bolj ali manj revnimi, tudi med občinskimi reveži je bil torej precejšnji razloček: pomembno pa ni bilo samo to, ali je posameznik kdaj pripadal Meščanski korporaciji ali ne, temveč tudi to, ali je sodil prav v mesto ali v predmestja: občinski reveži iz predmestij so imeli namreč najmanj pravic. Mesto se je posebno rado otreslo dolžnosti socialnega skrbnika, če so
se odselili drugam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani