nova beseda iz Slovenije

Marjetka Golež Kaučič: Ljudsko in umetno - dva obraza ustvarjalnosti, Zalozba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:



Slovenski modernisti so se navezovali na ljudsko pesem zaradi njene avtentičnosti (tako v jeziku kot v vsebini), naravnosti in zaradi tega, da bi prek nje vzpostavili zveze s kolektivnim izročilom naroda in njegovega duha. To govorico in vsebine so v svoja besedila vnašali na afirmativni način (približevanje poetiki), a tudi v distančni razdalji do neke druge ali drugačne poetike, ki omogoča tudi zanikanje ali vsaj ironijo, polemiko, estetsko poigravanje z ljudskimi prvinami.



V ekspresionizmu, ki kronološko sledi moderni, so povezave ljudskega in umetnega vidne v posameznih pesmih dveh pesnikov: Alojza Gradnika (1882-1967) in Srečka Kosovela (1904-1926), ta pa združujeta še nekaj nastavkov impresionizma in simbolizma z novimi elementi ekspresionizma.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA