nova beseda
iz Slovenije
Marjetka Golež Kaučič: Ljudsko in umetno - dva obraza ustvarjalnosti, Zalozba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
To ni sklepna faza njihovega ustvarjanja, temveč sklepna faza nekega literarnega stila (modernizma), ki pripelje do posega v preteklost, saj se do skrajnosti izčrpajo vsi ustvarjalni mehanizmi omenjenega stila, tako da pride do duhovne izpraznitve in vrnitve k še neodkritim prostorom tradicionalnega in arhaičnega.
Sodobna slovenska poezija, ki jo bomo zamejili z letnico 1958 in odprto letnico 2000 (do leta 1990 je bilo več povezav ljudskega z umetnim kot po tem letu, vendar pa je prav teh zadnjih deset let 20. stoletja prineslo nekaj izjemno zanimivih dotikov ljudskega z umetnim), prinaša zanimiv obrat: razmerje enakosti, podobnosti in trpno-tvorne skladnosti pri srečevanju ljudskega z umetnim se obrne v kontrastno in opozicijsko sožitje z iskanjem "starih" form in vsebin, ki bi, v zmesi z novimi formalnimi in idejnimi strukturami sodobne poezije, lahko osvetlile estetska, eksistencialna, esencialna, etična in etnična vprašanja sodobnih pesnikov.
Ustvarjalci sodobne slovenske poezije so se utrudili v iskanju inovacij in se vračajo k tradiciji, "prvotnemu" in stalnemu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani