nova beseda
iz Slovenije
Marjetka Golež Kaučič: Ljudsko in umetno - dva obraza ustvarjalnosti, Zalozba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Lepa Vida kot ključno besedilo (Smirnov) prehaja v poetiko slovenske literature, ker ima relativno kontinuiteto (Vodička 1976: 126-128), spada v skupnostni jezik neke skupine (naroda), je kanonizirana (Juvan 1987: 107-108), ker raba medbesedilnih navezav na Lepo Vido v recepciji novega besedila spominsko priklicuje ljudsko pesem. Pomembna je antonomizacija, saj ime Lepe Vide v novi umetni pesmi (npr. Tauferjevi Lepi Vidi iz leta 1975, ko avtor v tekstu imena ne vključi in uporabi samo naslov te pesmi, pa je vendarle popolnoma jasno, na kaj se njegove "variante" nanašajo, enako v pesmi iz leta 2000) pogosto zadošča za to, da je ta figura vedno znova prepoznavna (pars pro toto). Za Lepo Vido pa sta pomembni trajnost in intenziteta učinkovanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani