nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
In Bog od nas pričakuje, da ga bomo ljubili z razumom, se pravi s svobodno in razsvetljeno ljubeznijo.
Ne le, da Bog ob našem približevanju njemu samemu v nas ne proizvaja prav nikakršnega ugodja, s katerim bi nas nagradil za naše krepostno ravnanje, se pravi za naše stremljenje za našo edino resnično dobrino, ampak še več: izkustvo namreč nezgrešljivo priča o tem, da so les voies de la vertu, pota vrline (se pravi naše stremljenje za duhovnimi dobrinami, za Bogom) pogosto dures & pénibles, težavna in naporna, medtem ko so les voies du vice, pota pregrehe (se pravi naše stremljenje za telesnimi, lažnimi dobrinami) praviloma douces & agréables, sladka in prijetna.
Torej ne le, da nas Bog z ugodjem, ki ga v nas proizvaja takrat, kadar mu obrnemo hrbet in stremimo za lažnimi dobrinami, za naše grešno ravnanje nagrajuje - z bolečino in odporom, ki ju v nas proizvaja takrat, kadar stremimo za njim, se pravi za našo edino resnično dobrino,
nas za naše krepostno ravnanje celo kaznuje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani