nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Marivauxova sholija
Morda najlepši zgled, s katerim bi lahko ponazorili Spinozovo dialektiko ljubezni - da namreč vse dotlej, dokler mislim, da sem za ljubezen, ki jo drugi čuti do mene, dal upravičen vzrok, ljubim samega sebe in ne drugega, in da se v ljubečega spremenim vselej šele takrat, kadar mislim, da za ljubezen nisem dal nikakršnega vzroka -, najdemo v drugem poglavju Marivauxovega nedokončanega romana La Vie de Marianne: gre namreč za prizor, v katerem se Marianne, spogledljivka, ženska, ki jo vodi le soin d'etre aimable, skrb oziroma želja, da bi ugajala, da bi bila videti vredna ljubezni, ženska, ki se vsem ponuja kot objekt ljubezni, ki pa ljubezni nikomur ne vrača, ampak skozi ljubezen, ki ji jo izkazujejo drugi, ljubi zgolj sámo sebe, v nekem trenutku zlomi in nekomu ljubezen vrne. Ta odlomek tako rekoč uprizarja Spinozov (izostali) dokaz za 41. pravilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani