nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Bentham pa osebnega zgleda ni dal le za "prehodni", se pravi "anatomski" smoter, ampak tudi za "trajni", se pravi "kiparski" smoter človeškega telesa: v oporoki je namreč Southwoodu Smithu naročil tudi to, da mora po opravljenem raztelesenju in anatomskih demonstracijah iz njegovih kosti sestaviti skelet, nanj pritrditi posebej preparirano glavo, skelet nato obleči v eno izmed njegovih oblek in posaditi "na stol, na katerem sem navadno sedel, ko sem bil še živ" (Bentham določi celo držo svojega telesa po smrti: izvršitelj oporoke mora namreč avto-ikono postaviti "v držo, v kateri sedim takrat, kadar sem med pisanjem globoko zamišljen"); tako oblečenemu skeletu mora nato dati v roke samo še "sprehajalno palico, ki sem jo nosil zadnja leta," in ga s stolom vred postaviti v "primerno skrinjo ali omaro..." In tako lahko Benthama še danes vidimo utelešati "trajni" smoter mrtvih človeških teles: kot "svoj lasten kip" sedi v zastekljeni omari iz mahagonija v
veži University College v Londonu - in več kot stoletje in pol po svoji smrti še vedno reprezentira sam sebe.
Medtem ko "ohranjevalna preparacija" trupa in okončin še najbolj spominja na navadno taksidermijo oziroma nagačevanje - skelet je v sklepih učvrščen z bakreno žico in obdan s slamo, predivom, leseno volno itn. -, pa po drugi strani Bentham za avto-ikonizacijo glave predvidi prav poseben postopek.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani