nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Benthama potemtakem mrtvo telo zanima na enak način, kot njegovega rojaka in četrt stoletja mlajšega sodobnika De Quinceyja zanima umor, namreč kot objekt "ene izmed lepih umetnosti".
Bentham pa osebnega zgleda ni dal le za "prehodni", se pravi "anatomski" smoter, ampak tudi za "trajni", se pravi "kiparski" smoter človeškega telesa: v oporoki je namreč Southwoodu Smithu naročil tudi to, da mora po opravljenem raztelesenju in anatomskih demonstracijah iz njegovih kosti sestaviti skelet, nanj pritrditi posebej preparirano glavo, skelet nato obleči v eno izmed njegovih oblek in posaditi "na stol, na katerem sem navadno sedel, ko sem bil še živ" (Bentham določi celo držo svojega telesa po smrti: izvršitelj oporoke mora namreč avto-ikono postaviti "v držo, v kateri sedim takrat, kadar sem med pisanjem globoko zamišljen"); tako oblečenemu skeletu mora nato dati v roke samo še "sprehajalno palico, ki sem jo nosil zadnja leta," in ga s stolom vred postaviti
v "primerno skrinjo ali omaro..." In tako lahko Benthama še danes vidimo utelešati "trajni" smoter mrtvih človeških teles: kot "svoj lasten kip" sedi v zastekljeni omari iz mahagonija v veži University College v Londonu - in več kot stoletje in pol po svoji smrti še vedno reprezentira sam sebe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani