nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
O tem, kako daleč je seglo Benthamovo prepričanje, da je ustrezen samo tisti videz, ki ga - kot svoj lastni videz - proizvede stvar sama oziroma realnost, se pravi prepričanje, da je lahko samo vsaka stvar sama svoj najbolj ustrezni videz, svoja najbolj ustrezna reprezentacija, dovolj zgovorno priča njegov osebni zgled: globoko prepričan, da ni ničesar, kar bi lahko njega samega reprezentiralo bolj ustrezno, kot lahko on sam reprezentira samega sebe, je dal svoje telo po smrti nagačiti. Kot bomo videli v naslednjem, sklepnem poglavju, Benthamova želja po telesni nesmrtnosti, ki si jo je na ta način zagotovil, ne odraža strahu pred sámo smrtjo, ampak prej bojazen, da bi se ob smrti sam spremenil v fiktivno bitnost: medtem ko po smrti niso več ljudje sami tisti, ki bi reprezentirali sami sebe, se pravi ustvarjali svoj lastni videz - ker realnosti oziroma stvari same ni več, jih lahko reprezentirajo le še podobe, slike ali kipi -, pa bo Benthamovo
ohranjeno telo omogočilo, da bo tudi še po smrti reprezentiral samega sebe, se pravi sam ustvarjal svoj lastni videz. Skratka, da ob smrti sam ne bi postal fikcija, je poskrbel za to, da se je ohranila sama realnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani