nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Se pravi, karkoli je že tisto, čemur dolgujejo svoj dar govora - bodisi da gre za delovanje sultanovega magičnega prstana bodisi za "prst boga Brame" bodisi za "slepi mehanizem narave" -, dragulji v vsakem primeru ubesedijo samo svojo "empirično vednost". Prav to je seveda tudi razlog, da se dragulji "radi ponavljajo" (les bijoux tombent volontiers dans des répétitions ) - pač prej ali slej izčrpajo svoje "znanje" in izkušnje, ki niso neomejene; o tem, kar vedo, so očitno povedali že vse, nečesa, česar sami niso izkusili, pa si ne morejo ne izmisliti ne izreči, saj jim za kaj takega pač manjka idej oziroma besed.
V očeh radikalnega materialista dragulji svojo verodostojnost potemtakem dolgujejo prav dejstvu, da jim - za razliko od samih žensk, ki jim nikoli ne zmanjka ne idej ne besed in so potemtakem zmožne konfabulirati v nedogled - prej ali slej zmanjka enih ali drugih, oziroma dejstvu, da govorijo "brezstrastno" oziroma "neprizadeto" (sans
passion ), "neprostovoljno", prisiljeno, mehansko, da se slepo držijo ene same topike, da se pogosto ponavljajo itn. - skratka dejstvu, da govorijo kot stroji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani