nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Skrajno obzirnega kramljanja draguljev seveda nikakor ni mogoče primerjati s tem, kar dragulji počnejo v filozofsko nič manj navdahnjenem romanu Thérese philosophe iz istega leta, ki najverjetneje prihaja izpod peresa markija d'Argensa. Celo v svojih kasnejših filozofskih oziroma teoretskih spisih je Diderot neprimerno bolj indiskreten: tako recimo v trilogiji D'Alembertove sanje, ki velja za njegovo najpomembnejše filozofsko delo, filozofski vrhunec spisa - namreč razpravljanje o nespolnem razmnoževanju sladkovodnih polipov - sovpade s spolnim vrhuncem spečega matematika d'Alemberta, ki v sanjah doživi izliv semena.
"Govoreči dragulji", kot literarni liki, v vrsti likov, ki jih najdemo pri Diderotu, niti ne izstopajo tako zelo, kot bi se morda zdelo na prvi pogled: centralni liki nekaterih Diderotovih ključnih filozofskih oziroma teoretskih del so slepi oziroma gluhi in nemi, siamski dvojčki, spački z dvema glavama in najrazličnejše
medicinske kuriozitete.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani