nova beseda
iz Slovenije
Matjaž Bizjak: Ratio facta est, Založba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Z vidika gospodarske zgodovine je zemljiško gospostvo v prvi vrsti organizacijska gospodarska enota, katere dejavnost sestavlja široka pahljača kategorij, ki jih v grobem lahko delimo v dve skupini: v prvo sodijo pretežno proizvodne dejavnosti, ki so zemljiškemu gospodu zagotavljale dohodek, v drugo pa organizacijske, ki so v pretežni meri omogočale nemoten gospodarski proces ter varovale pravice in interese zemljiškega gospoda. Ni namen pričujoče študije, spuščati se v zapleten sistem razmerij v srednjeveški družbi; naj na tem mestu zadostuje splošna ugotovitev, grajena predvsem na razmerah 14. in 15. stoletja, da je bila gonilna sila gospodarskih dejavnosti prve skupine pretežno kmečko prebivalstvo, samostojno pri organizaciji lastne produkcije (ne izključno agrarne!), vendar z razmeroma velikimi obveznostmi do zemljiškega gospoda. Dejavnosti iz drugega sklopa so izvajali gospoščinski nameščenci, katerih status je bil v obravnavanem času
skoraj izključno uradniški, kar pomeni, da so za svoje delo prejemali plačilo, ki je bilo le še v manjši meri kompenzirano s podeljevanjem rent iz pravic, vezanih na posamezna zemljišča.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani