nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Preprosto povedano, želja po srečnosti bi resda lahko veljala za subjektivni zakon, enako nujen kot naravni zakon, dopušča Kant. Ker pa je srečnost zavezana načelu ugodja, ki je po Kantu nestanovitno, odvisno od subjektove dovzetnosti za ugodje ali neugodje, skratka, ne pozna nobene stalnosti, srečnost kot določilo želje ne more doseči forme zakonitosti, to je, ne more doseči nujnosti, ki je objektivna zaradi apriornih razlogov. Zadovoljiti se z idejo srečnosti kot maksimiranjem ugodja pomeni za Kanta zadovoljiti se z voljo, podvrženo kontingentnosti, naključju, saj "o nobeni predstavi kakega objekta, kakršnakoli že je, /pa/ ni mogoče a priori spoznati, ali bo povezana z ugodjem ali neugodjem ali pa bo indiferentna."
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani