nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Na prvi pogled se zdi, da gre za zgrešeno srečanje med dobrodelnežem in prosilcem: dobrodelnež hoče delati dobro, s pogojem, da je to dobro delo na ravni potrebe. Toda resnica dobrodelnosti je nelagodnost, ki jo začutimo vsakič, ko zaslutimo, da za dobrim delom tiči tiho, nepriznano hotenje nadzorovati drugega, s čimer ga še bolj osiromaši. V dobrodelnosti, zlasti ko drugemu ne zaupaš "občega ekvivalenta", denarja, ki bi ga lahko uporabil po svoji presoji, pač pa mu daš pomoč v "naturalijah" (hrana, obleka, zdravila), je namreč vedno prisotna tiha želja po nadzoru nad drugim, nad tem, kaj naj počne s pomočjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani