nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
V dobrodelnosti je zmerom implicitno nerazumevanje želje oziroma užitka drugega: kaj bi si lahko še želel, potem ko so zadovoljene njegove najosnovnejše potrebe? Kako drugače razumeti pristno začudenje dobrodelneža - kako je mogoče, da želja še preživi, potem ko so osnovne potrebe zadovoljene? - če ne ravno kot moralno obsodbo drugega, kakor da se nekako ne spodobi, da bi bil želeči subjekt, kakor da mu je v razmerah, v katerih je, dovoljeno biti samo bitje potrebe. Dobrodelnež si torej dovoli drugemu odrejati, kaj je dobro zanj in kaj ne, saj mu da povsem nedvoumno vedeti, da je tisto, na kar meri njegova želja, tisto, kar si lahko želi, potem ko so zadovoljene njegove osnovne potrebe, zanj škodljivo, zlo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani