nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
A iz te konvergence med Freudom in Benthamom Lacan potegne sklep, ki Benthamov realizem postavi na laž, ker ga sooči z nekim nemožnim realnim, o katerem le-ta noče nič vedeti. Tisto, kar se zoperstavi socialni regulaciji načela ugodja, je namreč sama želja kot paradoks partikularnega zakona; želja, pravi Lacan, "nima značaja nekega univerzalnega zakona, temveč, nasprotno, značaj najbolj partikularnega zakona, čeprav je univerzalno dejstvo, da to partikularnost srečamo pri vseh človeških bitjih".
Grobo povedano, iz tega, da si vsi prizadevamo za ugodje in se izogibamo bolečini, kot trdita Bentham in Freud, vseeno ne izhaja benthamovski sklep, da je mogoče ugodje in bolečino socialno regulirati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani