nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Prav na tej točki brezmejnosti v obeh pomenih, brez meje in brez mere, se srečujeta Kantova brezmejna dolžnost in Sadov brezmejni užitek, kajti brezmejnost je tista, ki naredi maksimo obeh subjektivnih pozicij indiferentno do trpljenja drugega in samega subjekta, zato se obe "etiki", Kantova in Sadova, umeščata onstran načela ugodja oziroma onstran Dobrega in Zla.
Redukcija zakona na golo formo zakonitosti ima po Lacanu za nujno posledico "radikalno zavrnitev patološkega, slehernega ozira na dobro, na strast, celo na sočutje" in, v skrajni posledici, ne samo indiferentnost do subjektove dobrobiti, marveč obsceno, škodoželjno uživanje v težavah in celo trpljenju, ki ga izkusi subjekt, ko sledi univerzalnemu zakonu. Gre namreč za to, da je ta zavrnitev patološkega, s katero se sploh lahko vzpostavi polje moralnega zakona, mogoča edino, "kolikor se volja z njim /zakonom/ obveže zgolj k temu, da iz svoje prakse izloči vsak razlog, ki ni lasten
sami njeni maksimi."
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani