nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Sami stoiki torej priznavajo, da poleg umne volje obstaja še volja, ki je tuja, sovražna umu volja, se pravi, da je volja v nasprotju s stoiško dogmo že od začetka dvojnik uma: je istovetna umu in hkrati moment heterogenosti, ekstimni vsiljivec v notrini uma.
Dvoumnost stoiškega pojmovanja volje nas zanima predvsem zato, ker stoiki prek razmerja med umom in voljo, natančneje, prek problema subverzivnosti strasti v razmerju do logosa, mislijo tisto, kar je psihoanaliza opredelila kot subjektov razcep. Stoiki seveda ne govorijo o razcepu subjekta pač pa o perverznosti logosa, uma: za obstoj strasti je kriv sam um, ker dopusti, da se en del emancipira in ne spoštuje več mere, ki si jo je sam določil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani