nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
V tej luči bi se morali vprašati, ali je sploh mogoče govoriti o tragičnosti v modernem univerzumu, v katerem naj bi subjekt vedno vedel, kaj mu je storiti, tako da tragične zmote pravzaprav sploh ne bi smel zagrešiti?
Povzemimo povedano: Subjektova nevednost in iz nje izvirajoča tragična usoda subjektov v antičnem kozmosu opozarja, da obstaja neka imanentna, nujna zveza med mnoštvom predpisov in pravo mero, ki izgine, ko se pojavi zapoved, veljavna za vse. Ker je subjekt izvirno neveden, bi lahko etiko "prave mere" razumeli kot neke vrste etiko realnega, zaupanja realnemu, ker verjame, da so zapovedi zapisane v samih rečeh, v objektih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani