nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Vendar pa je pri sadovski spravi neki moteči, odvečni poudarek, namreč poudarek na služenju volji Drugega, ki bi nas moral opozoriti, da je celo za sadista, se pravi za subjekta, ki gre - kar zadeva užitek - do skrajnih meja misljivega, da je celo zanj neznosna privolitev v to, da je igrača užitka, zato jo mora "osmisliti" s sklicevanjem na Drugega, na njegovo voljo do užitka. Tudi za Sada je v zadnji instanci "nemogoče", neznosno srečanje z užitkom kot zahtevo, ki ne zahteva več ničesar od nikogar, zahtevo, ki ne potrebuje več Drugega, zato da bi vztrajala v svojem "Še!". Sade sicer jasno izpostavi indiferentnost pulzije do objekta - za pulzijo je vsak objekt dober, ker je vsak nepomemben kot tak, ker je tisto, za kar ji gre, zadovoljitev pod kakršnimi koli že pogoji, in ne sam objekt v svoji partikularnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani