nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Če je Rousseauju za dosego lastne sreče nujna identifikacija z nesrečo drugega, skratka, sočutje, četudi je le-to motivirano povsem egoistično - dobrohoten je do drugega, ker se boji, da bo nesreča doletela tudi njega - pa so prizori nesreče in trpljenja drugega neposreden vir sreče za sadovskega razuzdanca: "Tisočkrat prijetnejše je, če si rečemo, ko gledamo te nesrečnike: nisem jim podoben in zato sem nad njimi, kakor če si preprosto rečemo: uživam, toda uživam med ljudmi, ki so enako srečni kot jaz. Svoj užitek lahko občutimo le na podlagi odtegovanj drugim ... zato imajo popolnoma prav tisti, ki pravijo: če hočemo biti srečni, moramo vedno gledati gor, nikdar dol." Še več, umetno je treba ustvariti neenakost, prisiliti drugega v šibkost, zato da bi mu na koncu odklonili usmiljenje: "popoln užitek bi dosegli, če bi ... s tem ko bi na ta način približali nesrečnika sebi, še z intimnejšo primerjavo povečali svoj užitek ... saj bi bil nastali nered
vaše delo."
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani