nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Iz zagate, ko subjekt drugemu zavida nekaj, kar mu je sicer nedostopno, a česar v nobenem primeru ne potrebuje, se lahko reši samo s sovraštvom do drugega in v zadnji instanci z njegovim uničenjem. Če sadovsko zavist spremlja sovraštvo do drugega, je to zato, ker nastopa drugi kot podoba popolne zadovoljitve, s čimer sili subjekta, da se sooči s svojim konstitutivnim mankom, to je, razkrije se kot tisto, kar subjekta ogroža v samem osrčju njegove biti.
Sprega užitka in uničevanja, ključna poteza sadovske fantazme, je tista os, okoli katere se strukturira tudi Sadova "dekonstrukcija" rousseaujevskega usmiljenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani