nova beseda
iz Slovenije
Igor Grdina: Poti v zgodovino, Zalozba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Tradicionalna humanistika, ki mero vrednosti "izpeljuje" iz nenehnih primerjav - prav zato so osebnostna, regionalna, slojna (razredna), religiozna, nacionalna, kontinentalna in planetarna zgodovina med seboj povezane kot prst in noht - ter se zaveda relativne veljavnosti svojih sklepov, se je kljub glasnim očitkom o svoji preživelosti obdržala. Še več: "podružbljena" oziroma strukturalna historična antropologija je postala del zgodovinskega kanona/klasike in je na ta način vstopila v produktiven dialog z drugimi mogočimi perspektivami stroke. Sama je bila po konceptu preveč izključujoča in absolutistična, po večini svojih promotorjev v številnih deželah sveta - redko so bili kaj več kot neinventivni trabanti francoske šole - pa preveč naduta, da bi lahko predstavljala primeren referenčni okvir za celotno polje raziskovanja in razumevanja preteklosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani