nova beseda
iz Slovenije
Ivan Gams: Kras, Založba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Dejansko pa so naše kraške vode v pokritem krasu dva- do trikrat trše, predvsem zato, ker pri nas karbonatne kamnine večinoma pokriva prst in ker padavinska voda ponika skoznjo, kjer dioksid namnožijo korenine oz. edafon (živi svet v prsti); v tujini so ga namerili tudi že do 10 odstotkov in več (do 0,1 atm), medtem ko so na našem krasu ugotovili nižje vrednosti. Goli kras ima nižje vodne trdote kot pokriti, zato dalmatinski kras nima višjih trdot, čeprav ima v povprečju manj padavin in višje temperature (Gams, 1963).
Prevladujoča pokritost slovenskega krasa z odejo prsti, ki je na nizkem krasu drobno zrnata in vlažna, bistveno zavira prehajanje CO2 iz prostega ozračja v nižje prevodnike in vzdržuje agresivnost prenikajoče vode do prve špranje ali jame, ki je zračno povezana s površinskim zrakom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani