nova beseda
iz Slovenije
Ernest Ženko: Totaliteta in umetnost: Lyotard, Jameson in Welsch, Založba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
V tem smislu lahko dolgočasnost, ki sem jo priklical v prejšnjem trenutku, služi kot močan hermenevtični instrument: zaznamuje [namreč] mesto, kjer je pokopano nekaj bolečega, vabi nas, da zopet prikličemo vse tesnobno obotavljanje, boj subjekta, da bi odvrnil svoje oči od misli, ki ga skušajo z okrutnim orožjem soočiti z njim samim."
Dolgočasenje, ki spremlja naša srečanja s primeri iz tujih kultur, nas torej lahko nauči nekaj o nas samih: o načinu, kako je bila potlačena naša polna odgovornost do umetnosti, ki prihaja z območij, ki ležijo zunaj naših kulturnih tradicij. Naš negativni odziv ni zgolj negativen odziv, temveč simptom, ki kaže na to, da je nekaj globljega in pomembnejšega zakopano v "političnem nezavednem".
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani