nova beseda
iz Slovenije
Ernest Ženko: Totaliteta in umetnost: Lyotard, Jameson in Welsch, Založba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
V obeh primerih je vsebini romana skupno to, da se ta kaže kot opozicija človeka in zunanjega sveta; gre torej za metafizični, statični pogled na človeško dramo, za odnos človeka do nekega absoluta, ki je zunaj njega. V naslednjih dveh poglavjih, ki sta posvečeni Goetheju in Tolstoju, absolut zamenja družba, spremeni pa se tudi odnos med človekom in družbenimi okoliščinami. Ta zdaj ni več statičen, kontemplativen, temveč ima junak priložnost, da svet zunaj sebe tudi spreminja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani