nova beseda
iz Slovenije
Ernest Ženko: Totaliteta in umetnost: Lyotard, Jameson in Welsch, Založba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Lyotardu torej ne gre toliko za samo umetniško delo, tukaj konkretno za Veliko steklo, kolikor za analogijo z diskurzom - ali bolje, gre mu za oboje oz. vse troje hkrati: za oblake, poteze in vrzeli; za etiko, estetiko in politiko.
"Ravno tako kot je pravično braniti obe stališči in je modro dovoliti si, da nas obe enakovredno prepričata, je uvidevno opremiti štiridimenzionalno z nečim dvo-dimenzionalnim ter prikazati združeno tisto, kar zavrača združevanje."
Lyotard ne poda običajnega komentarja ali kritike Duchampa; ne govori o tem, kaj njegovo delo "pomeni" v okviru zgodovine umetnosti - to bi bilo pristajanje na logiko vélike zgodbe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani