nova beseda
iz Slovenije
Ernest Ženko: Totaliteta in umetnost: Lyotard, Jameson in Welsch, Založba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Duchampovo Veliko steklo je za Lyotarda sodoben anamorfen stroj, ki "deluje" znotraj različnih oblik geometrije: "Ne gre več zgolj za vprašanje inkongruentnosti med podobami, temveč med prostori." Črta, ki ločuje med zgornjim in spodnjim delom Velikega stekla, je presek ravnine, ki ločuje med dvema virtualnima tridimenzionalnima prostoroma. Vendar pa ravnina ni hkrati tudi zrcalo, ki bi preslikalo zgornji prostor v spodnjega; med zgornjim in spodnjim prostorom ni preproste zrcalne simetrije: "Ta konfiguracija ne pomeni, da bodo "nevesta" in "samci", dve polovici umetniškega dela, ločeni za vedno, niti da jih je mogoče poenotiti v virtualnem prostoru.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani