nova beseda
iz Slovenije
Ernest Ženko: Totaliteta in umetnost: Lyotard, Jameson in Welsch, Založba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
[...] Ko človek zaradi naključnih ali razvojnih premestitev izgubi bistveno celotnost, preoblikuje sebe in svet z iskanjem zatočišča v tem, kar bi lahko imenovali totalizem."
Če si, čeprav le za trenutek, privoščimo analogijo med psihičnim stanjem, kakor ga opisuje Erikson, in družbenim stanjem in poleg tega njegov izraz totalizem zamenjamo z izrazom totalitarizem, smo že zelo blizu kritikam, ki jih je bil pojem totalitete deležen v drugi polovici dvajsetega stoletja, in še posebej Lyotardovemu zavračanju "vseh oblik totalitete". Totaliteta je v tem smislu "slaba" (re)konstrukcija (izgubljene) celote; vprašanje pa je, ali je mogoče v okviru filozofije konstruirati totaliteto, ki bi bila blizu temu, kar Erikson označuje z izrazom "celotnost" - odprto totaliteto, za katero si prizadeva Welsch.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani