nova beseda
iz Slovenije
Ernest Ženko: Totaliteta in umetnost: Lyotard, Jameson in Welsch, Založba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Temna stran Meseca
Jameson je o Theodorju W. Adornu (1903-1969) pisal že v šestdesetih letih, v Marxism and Form pa mu je posvetil uvodno poglavje, zato je vsaj na prvi pogled nenavadno, da se je v začetku devetdesetih, sredi "vélike zgodbe o postmodernizmu", spet vrnil k njemu in mu posvetil celo knjigo (Late Marxism: Adorno, or The Persistence of the Dialectic, 1990).
Vendar pa je, kot je opozoril npr. Peter Osborne, to delo namenjeno prav iskanju ustrezne vloge, ki jo marksizem lahko še ima v postmodernosti, in sicer tako, da bere Adorna "predvsem v smeri nasproti poststrukturalističnemu in postmodernemu zavračanju pojma totalitete, pa tudi v smeri nasproti Habermasu in obnovi razsvetljenskega pojma razuma". Jamesonovo branje naj bi poleg tega predstavljalo "študijski primer njegove lastne kot tudi Adornove oblike marksizma - nekakšen preizkus združljivosti neke vrste marksizma z neko vrsto 'postmoderne' analize sedanjosti".
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani