nova beseda
iz Slovenije
Platon: Parmenid, poved v sobesedilu:
3. Že iz 2. točke sledi neogibna dilema: kaj je manjši greh prevajanja: prevesti besedilo v njegovi (nezaželeni) nerazumljivosti in večsmiselnosti in s tem tvegati strah, nezaupanje in kritiko bralca, ali težiti k poenostavitvam, ki jih (lažno?) omogoča jezik, v katerega prevajamo, oziroma - kar se zgodi še največkrat - se porajajo kot del prevajalčeve interpretacije? Sam sem se zavestno odločil za prvo, prisotnost drugega pa prepustil vselejšnjemu nehotenemu impulzu, ki ga noben prevajalec qua prevajalec ne more zatreti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani