nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Stojiš sam in strmiš predse... vsega bi se še rad dotaknil, vse pobožal, pa naj je bilo lepo ali mučno... To so ti moji ljudje, dobri in slabi, ljudje, ki sem jih gnetel in gnetel, a oni so se mi izmikali spod prstov, da niso bili nikdar takšni, kakršne sem jaz hotel in potreboval. Ohranili so svojo podobo, ali dušo sem jim le vdahnil; moji so...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani