nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
In teh ni malo. Tako beremo 6. 3. 1931 naslednje: »Kdor podpira mojo stvar, podpira stvar slovenske kulture, to prepričanje... je morda megalomanija.« 18. 4. 1931 govori o meni: »Želim mu, da se izvije mojim krempljem, sicer bo po njem.« 26. 4. istega leta pravi o sebi: »Najmanj kar moram doseči, je vsaj pisateljski ženij I. klase. Amen.« 29. 7. istega leta piše po izključitvi iz Penkluba mladih: »Imel sem neskončno ugoden, nekoliko vzvišen občutek, da se je moralo vse prav tako zgoditi, da je to le znak moje bodoče veličine in da poteka vse tako, kakor je nujno za velikega človeka.« O neki dami pa piše nekaj dni pred tem: »Vžgala je v meni večno, nikoli utešeno hrepenenje, me storila velikega in kot primer za stoletja in morda za tisočletja.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani