nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Jaz sem bil zadovoljen, da sem v neljubem taboru vendarle naletel na naravnega, odkritega in vedrega človeka, kakršen je bil Tone Vodnik, ki se je zvest svoji metulji naravi kmalu potem tako nenadoma in tako zgodaj odselil menda na svoje cvetlične in mile livade. Nekaj Frančišku Asiškemu podobnega je bilo kljub njegovim slabostim in nedolžnim grehom v tem človeku, ki ni bil tak, kakršen je bil, zaradi svoje vere, marveč je bila njegova vera, kakršna je bila, taka zaradi tega, ker je bil on tak, kakršen je bil.
Ne vem, ali sem Fr. S. Finžgarja že poznal osebno, ko sem v peti številki Kritike leta 1925 objavil svoje poročilo o dveh Finžgarjevih knjigah, ki vsebujeta njegovi najboljši deli: Deklo Ančko in Boje v knjigi Prerokovana.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani