nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Stihe je brala, mi je zatrjevala, ne da bi jih, kakor pravimo, imela v ušesih ali v sluhu, ne, dobesedno brala jih je. Zaslutil sem v tej ženski ne samo resničen pesniški dar, ki mi je bil jasen od nekdaj, temveč neko skoraj strašno moč volje do vživetja in zbranosti, ki ji je omogočila tudi ta čudež, da se je v svojem petdesetem letu iz tujega sveta prerodila v slovensko pesniško ubranost. In sam ta čudež mi je postal razumljivejši in naravnejši kot velika preobrazba, vredna občudovanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani