nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
V kratkem času je prenesla tudi svoje družabne simpatije od ljubljanskih Nemcev na našo družbo, v kateri se je naglo sprijateljila z Vido Novakovo, z Albrehtom, s Kozaki, zlasti s Ferdom, kasneje pa tudi z Borisom Furlanom, Stankom Lebnom, z Golio in z vso našo pišočo in pesnikujočo bratovščino, s katero je zaživela povsem novo življenje.
Nekoč mi je pripovedovala, da je vse svoje mlade dni hrepenela in iskala, kje bi našla svoj Weimar, kjer bi lahko bila priča kulturnemu snovanju visokega razumniškega kroga, pri katerem bi se morda neposredno naučila vsega, kar je za pravo pesniško poslanstvo potrebno. Gotovo ni dovolj, da si rojen pesnik, najti moraš tudi okolje in ozračje, v katerem se lahko zaveš in razviješ do meja, ki so ti določene.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani