nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
In vendar ne bi povedal resnice, kajti seznanila sva se dovolj pozno in sva se povsem neintimno zbližala le postopno, toda tako, da bi se mi zdel moj neresnični odgovor kljub vsemu čisto naraven in razumljiv. V resnici je sicer le malo manjkalo, da nisem postal njegov gimnazijski sošolec, kajti v gimnaziji sem hkrati z njim in v istem razredu poskusil svojo učeno srečo, ki pa mi ni bila toliko naklonjena, da bi bil ob prvi konferenci oproščen šolnine, nakar sem moral zaradi dvajsetih goldinarjev gimnazijo zapustiti in se vrniti v peti razred ljudske šole na Grabnu. In v teh kratkih mesecih mojega ponesrečenega srednješolskega začetka mi ni od sotrpinov ostal v spominu nihče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani