nova beseda
iz Slovenije
Josip Vidmar: Obrazi, poved v sobesedilu:
Toda to bi bila vse preobširna naloga spričo zasnove tega spomina na pokojnega prijatelja, ki je odigral v težkem trenutku mojega življenja zame važno vlogo in ki je sam v sebi preživel razvoj in usodo, o kateri se mi zdi vredno govoriti. Zaradi tega se hočem v glavnem omejiti na najina dunajska srečanja v letu 1918 pred koncem svetovne vojne, ob njenem koncu in ob razpadu Avstrije in še na tri, štiri mesece v začetku leta 1919, ki sva jih prebila skupaj - spet na Dunaju. Takrat je Dobida končaval svoj pravni študij, jaz pa sem začenjal izbirati zase kakršen koli študij oziroma iskati kakršno koli življenjsko smer ali vsaj orientacijo, da bi mi bilo mogoče dihati in živeti po mojem okusu in po zahtevah moje narave.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani